Lastnosti
SEDEM ZGORNJIH SLAPOV
Dolina potoka Gačnik je ena od sotesk na Slovenskem, ki je izredno bogata s slapovi: na razdalji približno 4,5 kilometra in višinski razliki približno 500 metrov najdemo vsaj 11 večjih slapov.
Zaradi strmega terena, skalnih previsov in, vsled velike količine vsenaokrog pritekajoče mokrote, drčljivega terena je dostop do večine slapov razmeroma težak: lotiti se jih je treba z dveh različnih koncev.
Zgornji slapovi: pri kmetiji Brdar se usmerimo v smeri table in ob levem bregu potoka navzgor do konca kotanje. Pridemo do prvega, tristopenjskega slapu, višine 17 metrov, ki se nahaja pod kmetijo Gačnik. Le 100 metrov nižje se pod kmetijo Brdar nahajata še dva slapova. Drugi slap je dvostopenjski, višine 14 metrov. V prvi stopnji je pobočje slapu podprto z bruni, da pesek ne bi napolnil zgornjega tolmuna.
Takoj nižje je tretji slap, spet dvostopenjski, višine 12 metrov. Ob njem je poslopje opuščene majhne hidrocentrale, ki je nekdaj služila domačinom. Pot nam zapre velika skalna stena in vrniti se moramo do kmetije Brdar.
Približno 100 metrov od kmetije je na desni odcep na kolovoz. Po njem se spustimo skozi gozd in po 10 minutah pridemo do potoka. Naprej sledimo levemu bregu potoka in ko po kakih 15 minutah hoje opazimo 3 skočnike, višine od 1 do 2 metrov, je trenutek pravi, da se spustimo do četrtega slapu pod Stržnikarjevim vrhom, višine 4 metre, padajočega v dveh pramenih. Soteska se tu začne pošteno ožiti in prehodi so čedalje težavnejši. Levemu bregu sledimo še naprej, ko se moramo zaradi skalnega bloka in neprehodljive strmine spustiti k vodi in jo prečiti (gumijasti škornji!).
Na drugi strani opazimo skalno polico. Nanjo pridemo okoli skale z desne strani in se na vrhu spustimo pod rob (vrv!), kjer je najlepši pogled na peti slap, višine 15 metrov: voda pribuči najprej v večji tolmun in naredi še manjši padec ter po koritu odteče dalje. V tem delu je soteska najožja, stene pa najprevisnejše.
Pot nadaljujemo po desnem bregu, kjer se moramo precej spustiti, da pridemo do šestega slapu, višine 5 metrov.
Samo kakih 10 metrov nižje je sedmi, dvostopenjski slap, višine 16 metrov, ki ga nekje na sredi povezuje 2 metra dolgo korito. Do tega slapu se je moč spustiti le s pomočjo vrvi (!). Na tem mestu se je treba zaradi težavnega terena obrniti in doseči slapove s spodnjega konca.
ŠEST SPODNJIH SLAPOV
Od table gremo takoj ob mostu v strmino na levi breg potoka, ki ga zapustimo in prečimo vodo (gumijasti škornji!) na nasprotno stran in na majhen plato s klopico iz leskovih palic. Od tu ni več daleč do trinajstega (ali prvega s spodnjega konca) slapu, višine 3 - 4 metre in "širokih ramen".
Do naslednjega, dvanajstega (ali drugega s spodnjega konca) slapu, ki je visok 4 metre, pridemo težko po zajedi na levi (z manjšimi akrobacijami in vrvjo!) ali lahko po bregu na desni strani, kjer so lepe naravne stope za eleganten prehod, le vodo je treba poprej prečiti (gumijasti škornji!). No, če smo šli po desni strani, nam tega ni treba storiti še enkrat. Namreč, le tisti, ki gre po zajedi, mora vodo še enkrat prečiti, da pride na levi breg potoka od koder je slap dostopen.
Sicer pa je vseeno: do dvostopenjskega, enajstega slapu (ali tretjega s spodnjega konca), skupne višine 5 metrov, je treba ponovno prečiti vodo. Ta slap je po mojem okusu najimenitnejši. Ni niti najvišji, niti najlepši, niti najbolj poln vode. Je pa najbolj pravljičen od vseh. Potok gre iz prve stopnje najprej v levo in pade v majhen tolmun (v ozadju tolmuna je kakor z žlico izdolbljena zajeda), se prelije v desno in pade v ogromem okrogel tolmun, premera 6 metrov. Kakih 15 - 20 metrov dalje je še deseti (ali četrti s spodnjega konca) slap, visok 6 metrov, padajoč v dveh stopnjah.
Prečimo na levi breg in z desne strani slapu s stalnim prečenjem bregov najdemo prehod do naslednjega, devetega (ali petega s spodnjega konca), dvostopenjskega slapu (slapišča), skupne višine 7 metrov.
Pot nadaljujemo ob levem bregu navzgor in v strmino, čez polico in se, po hudourniški strugi, ob steni spustimo do osmega (ali šestega s spodnjega konca) slapu, višine 6 metrov. Pot nadaljujemo po kamniti strmini na levi strani vse dokler soteska ne postane navpična in nam nadaljni pot prepreči velik in globok tolmun, površine 5x5 metrov.
DOSTOP
Z magistralne ceste Idrija - Tolmin zavijemo za Dolenjo Trebušo in se po dolini Trebuščice najprej usmerimo za Čepovan, pri razpotju pred mostom pa za Idrijo oziroma Gorenjo Trebušo po dolini Trebuščice. Približno 1 kilometer od odcepa je tabla, ki nas usmeri do spodnjih slapov (parkirišče!). Do zgornjih slapov nadaljujemo po dolini Trebuščice, se pri zaselku Skok (odcep za Vojsko!) usmerimo za Gačnik in nadaljujemo mimo Gorenje Trebuše vse do kmetije Brdar (približno 7 kilometrov od odcepa za Vojsko!).