Zdravilni vrelec

Karl Henn, študent medicine na Dunaju, je leta 1833, na poti s kočijo v Ljutomer, na močvirnih travnikih v okolici Radencev zajel čudežno vodo, ki so jo domačini imenovali bublja. Ko si je vrelce dobro ogledal, je ugotovil, da iz njega dobesedno vre in se ob tem dvigujejo mehurčki. Po 32 letih se je tedaj že priznan zdravnik in strokovnjak za balneologijo - vedo o zdravilnih vodah, odločil, da bo kupil zemljišče in zajel čudežni vrelec. Leta 1869 se je njegov trud obrestoval in po hrastovi cevi je iz globine 17 metrov pritekla prva slatina, ki jo je dr. Henn poimenoval Radeiner Sauerbrunn, nad vrelcem pa dal zgraditi zbiralnik.